Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Washingtonu sestal z republikanskimi poslanci v predstavniškem domu, da bi poenotili politično agendo pred ključnim letom vmesnih volitev. Srečanje, ki je potekalo v centru Kennedy, je bilo osredotočeno na vprašanja zdravstvenega varstva in podaljšanja subvencij za zdravstveno zavarovanje, pri čemer znotraj stranke še vedno prihaja do nesoglasij. Trump si prizadeva ohraniti nadzor nad predstavniškim domom, saj bi izguba večine v zadnjih dveh letih mandata pomenila povečan nadzor in preiskave s strani demokratov. Politično stabilnost republikancev je dodatno zamajala nenadna smrt kongresnika Douga LaMalfe iz Kalifornije, kar je večino stranke v spodnjem domu kongresa zmanjšalo na kritično raven. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson lahko sedaj ob glasovanjih izgubi le še dva glasova. Hkrati se na političnem prizorišču pojavljajo novi izzivi, saj je George Conway, konservativni pravnik in nekdanji republikanec, napovedal kandidaturo za kongres v New Yorku, vendar tokrat v vrstah demokratov.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja uradno imenoval 41-letnega Angleža Liama Roseniorja, ki je na tem mestu nasledil Enza Maresco. Rosenior se v London seli iz francoskega prvoligaša Strasbourg, ki je prav tako v lasti skupine BlueCo, kar je olajšalo prestop med obema kluboma. Angleški strateg je s Chelseajem podpisal nenavadno dolgo, šestinpolletno pogodbo, kar nakazuje na dolgoročno zaupanje vodstva kluba v njegove sposobnosti, kljub razmeroma skromnim izkušnjam na najvišji ravni. Rosenior je svojo selitev potrdil na poslovilni novinarski konferenci v Strasbourgu, kjer je poudaril, da prihaja v klub z edinstvenim duhom in trofejno zgodovino. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v angleški športni javnosti. Nekdanji zvezdnik Liverpoola Jamie Carragher je izrazil dvom o tem, ali bo Roseniorjeva prisotnost dejansko približala Chelsea vrhu angleške Premier lige, saj meni, da se s to potezo ključne težave kluba ne bodo rešile. Dodatno senco na prihod novega trenerja meče novica, da je bil Rosenior le nekaj dni pred uradno potrditvijo na Stamford Bridgeu obsojen zaradi prekrška, vendar podrobnosti o naravi kaznivega dejanja še niso povsem razjasnjene. Imenovanje sledi obdobju negotovosti, ki se je začelo s slovesom Enza Maresce na novo leto, ter predhodnim kadrovskim spremembam v igralskem kadru, ki so zaznamovale klub v zadnjih prestopnih rokih.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Londonski nogometni klub Chelsea je za novega glavnega trenerja uradno imenoval angleškega stratega Liama Roseniorja. Rosenior je na tem položaju zamenjal Enza Maresco, s katerim se je vodstvo kluba presenetljivo razšlo prvi dan leta 2026. Odločitev kluba je povzročila precejšne začudenje, saj je Maresca ekipo uspešno vrnil v ligo prvakov in pred tem osvojil ligo Europa, vendar se je vodstvo odločilo za novo pot. Rosenior se v London seli po obdobju v francoskem prvoligašu Strasbourgu, kjer je s svojim načinom dela pritegnil pozornost evropske javnosti. Njegov prihod v klub spremljajo visoka pričakovanja glede nadaljnjega razvoja ekipe, hkrati pa mediji izpostavljajo njegovo družino kot pomembno oporo pri novem kariernem izzivu. Imenovanje se je zgodilo hitro po poročanjih o pogajanjih, s čimer želi klub zagotoviti stabilnost v drugem delu sezone.

V svetu profesionalnega športa so pretekli dnevi minili v znamenju kadrovskih sprememb in priprav na nove sezone. Nekdanji trener moštva Toronto Blue Jays Don Mattingly je po tesnem porazu v svetovni seriji novembra lani zapustil organizacijo in sprejel mesto trenerja odbijanja pri ekipi Philadelphia Phillies, kjer bo sodeloval s svojim sinom Prestonom Mattinglyjem. Philliesi, ki so sezono 2025 končali z vrhunskim izidom 96-66, v letu 2026 načrtujejo naskok na sam vrh lige MLB. Medtem v Južni Koreji menedžer ekipe NC Dinos Lee Ho-joon izraža visoka pričakovanja pred svojo drugo sezono na čelu kluba, potem ko so lani presenetili z uvrstitvijo v končnico. Na področju hokeja na ledu v Združenih državah Amerike moštvo Hermantown Hawks beleži izjemen rezultatski skok, saj so v novi dvorani Northstar Ford Arena močno izboljšali svojo strelsko učinkovitost. V formuli 1 pa odmevajo razkritja nekdanjega dirkača moštva Red Bull Sergia Pereza. Mehičan je v nedavnem pogovoru razkril, da je vodjo ekipe Christiana Hornerja opozoril na tvegano strategijo hitrih menjav kadrov, ki bi lahko izčrpala razpoložljiv bazen kakovostnih dirkačev, kar se je po Perezovem odhodu in težavah Liama Lawsona izkazalo za upravičeno skrb. Športne organizacije se tako v različnih disciplinah spopadajo z izzivi kontinuitete in prenove igralskih kadrov.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Avstralija je zabeležila nepričakovan padec stopnje inflacije, ki se je v prejšnjem obdobju spustila na 3,4 odstotka, kar je manj od napovedi ekonomistov. Ta podatek je v državi spodbudil upanje, da bo tamkajšnja centralna banka (Reserve Bank of Australia) na prihodnjem zasedanju ohranila ključne obrestne mere na trenutni ravni in se ne bo odločila za njihovo ponovno zvišanje. Kljub pozitivnim statističnim podatkom pa strokovnjaki opozarjajo, da znižanje morda še ne bo zadoščalo za takojšnje olajšanje finančnega bremena lastnikov nepremičnin s hipotekarnimi posojili. Mnogi kreditojemalci se namreč še vedno spopadajo z visokimi stroški servisiranja dolgov. Padec inflacije pod pričakovanji sicer nakazuje na ohlajanje cenovnih pritiskov v avstralskem gospodarstvu, vendar ostaja negotovost glede dolgoročne stabilnosti cen in prihodnjih korakov monetarne politike.

Darren Fletcher, ki je bil imenovan za začasnega trenerja angleškega nogometnega velikana Manchester Uniteda, je razkril, da je pred sprejetjem nove funkcije poiskal nasvet in blagoslov svojega nekdanjega stratega sira Alexa Fergusona. Fletcher, nekdanji dolgoletni vezist rdečih vragov, je poudaril, da ne želi sprejemati pomembnih odločitev brez posvetovanja s svojo nekdanjo mentorsko figuro, ki je klub vodila v njegovem najuspešnejšem obdobju. Fletcher je v svojem prvem nagovoru pojasnil, da Fergusonovo mnenje zanj še vedno predstavlja ključno vodilo pri delovanju v klubu. Odločitev, da prevzame vodenje moštva po odhodu prejšnjega strokovnega štaba, je tako sprejel šele po pogovoru z legendarnim Škotom. Klub se trenutno nahaja v prehodnem obdobju, Fletcher pa bo poskušal stabilizirati ekipo do imenovanja trajne rešitve na trenerskem mestu. Njegova poteza kaže na globoko spoštovanje tradicije in hierarhije, ki jo Ferguson še vedno uživa na Old Traffordu, kljub temu da se je upokojil že leta 2013.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

V študentski košarkarski ligi NCAA se je odvila odmevna tekma med ekipama Houston Cougars in Texas Tech Red Raiders, ki sta se srečali v okviru močne konference Big 12. Moštvo iz Houstona, ki je bilo pred srečanjem na sedmem mestu lestvice z razmerjem zmag in porazov 13:1, je gostilo štirinajstorangirano ekipo Texas Tech, ki je sezono začela z 11 zmagami in tremi porazi. Športni javnosti so bili na voljo različni načini spremljanja obračuna, vključno z neposrednimi televizijskimi prenosi in brezplačnimi spletnimi pretoki. Srečanje je predstavljalo pomemben zgodnji preizkus moči v konferenci Big 12, saj sta obe ekipi uvrščeni med najboljših petindvajset moštev v državi. Tekma je pritegnila precejšnjo pozornost gledalcev zaradi visokih uvrstitev obeh univerzitetnih programov in njihovega pomena za končno razvrstitev pred končnico sezone.

Obrambni igralec ekipe Cincinnati Bengals v ameriški ligi NFL, Cam Taylor-Britt, je bil v torek na sodišču okrožja Hamilton obsojen na petdnevno zaporno kazen. 26-letni športnik je priznal krivdo za kaznivo dejanje nevarne vožnje in vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Sodnik mu je kazen izrekel nemudoma po priznanju, igralec pa je moral takoj začeti s prestajanjem kazni v lokalnem zaporu. Dogodek predstavlja precejšen udarec za ekipo Cincinnati Bengals, saj je Taylor-Britt ključen član njihove obrambe v njegovi četrti sezoni v profesionalni ligi. Čeprav so podrobnosti samega prometnega prekrška ostale omejene na pravne kvalifikacije neklasificirane vožnje brez dovoljenja in brezobzirnega upravljanja vozila, je hitra izvršitev zaporne kazni presenetila del športne javnosti. Vodstvo ekipe in liga NFL se na razsodbo uradno še nista odzvala, vendar Taylor-Britta poleg zapora verjetno čakajo še disciplinski ukrepi s strani lige.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Ameriška komičarka in igralka Amy Schumer je na sodišču v New Yorku uradno vložila zahtevo za ločitev od soproga Chrisa Fischerja. Par, ki je bil poročen sedem let, je svojo odločitev o razhodu javno naznanil že decembra lani, v torek pa so bili vloženi še uradni pravni dokumenti za prekinitev zakonske zveze. Schumerjeva je ob tem na družbenih omrežjih namignila na novo življenjsko obdobje, ki ga je poimenovala leto skrbi zase. Postopek ločitve od priznanega kuharskega mojstra Fischerja poteka pred okrožnim sodiščem v New Yorku. Igralka, znana po filmih, kot je Razuzdanka (Trainwreck), je s svojo objavo nefiltriranih fotografij in napovedjo sprememb v letu 2026 nakazala, da se osredotoča na osebno rast. Kljub uradni vložitvi dokumentacije podrobnosti o razdelitvi premoženja ali morebitnem skrbništvu v javnosti še niso znane.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.